Občina Mestna občina Kranj

Učna pot Besnica "Rovnik-slap Šum"

Karakteristike poti

Izhodiščna točka: Zgornja Besnica, Rovnik
Končna točka: Slap Šum
Dolžina poti: 3,4 km
Čas poti: 1,5 - 2 uri
Čas hoje do Slapa Šum: 15 min
Višinska razlika: 230 m
Primernost: (ni promerno za predšolske otroke)
Označenost:
možnost parkiranja

Učna pot Besnica »Rovnik - slap Šum« vodi čez hrib Rovnik, ki je nekakšen kraški osamelec nad Zgornjo Besnico. Zaradi številnih kraških pojavov ga nekateri imenujejo tudi Besniški kras. Najbolj znani jami na območju Rovnika sta Bidovčeva luknja in Podskokarjeva jama, ki sta zavarovani kot naravni vrednoti državnega pomena. V jamah lahko vidimo kapnike, zavese in ježke.
Slap Šum na potoku Nemiljščica je visok okoli 25 m in je eden večjih potočnih drsečih slapov v Sloveniji.
 Obiskovalci učne poti se gibljejo na lastno odgovornost. Lastniki zemljišč in upravljavec poti ne odgovarjajo za morebitne poškodbe obiskovalcev in stvarnega premoženja.

1.INFORMATIVNA TABLA - začetek poti
2 NAVADNA SMREKA IN SMREKOV GOZD - Navadna smreka (Picea abies) je zelo prilagodljiva in uporabna (ekonomsko zanimiva) drevesna vrsta. Smrekov gozd ni nastal naravno in je plod človekovega  posega, zato je zelo podvrŽen nezaŽelenim ekološkim dejavnikom (vetrolom, snegolom, podlubniki - lubadar …)
3.GORSKI BREST (Ulmus glabra) - Brestov les oz. brestovina se dobro obdeluje, težje pa se žaga. Rada poka in se zvija. Uporabna je za pohištvo, furnirje, stopnice, mlinska kolesa, kolesa vozov …
4 DIVJA ČEŠNJA (Prunus avium) ima gladko skorjo z značilnimiprečnimi črtami. Plodovi (češnje) so koščičasti in so trpkega okusa.Dozorijo sredi poletja. Češnjev les je zelo cenjen in se uporablja predvsem v pohištveni industriji.
5 BELI GABER (Carpinus betulus) raste po vsej Sloveniji, vendar redko više od 800 m. Listi imajo izrazito dvojno nazobčan rob. Skorja je gladka in siva ter podobna bukovi.
6 BUKEV - BUKOV DEBELJAK (Fagus sylvatica) je vrsta, ki je najpogosteje zastopana v slovenskih gozdovih. Debeljak je odrasel, zrel sestoj v starosti 70 let in več. Število dreves je od 200 do 500 na gozdni hektar. Odrasla drevesa občasno semenijo, iz semen zraste podmladek.
7 POMLAJEVANJE - V mladem gozdu ali mladovju je število drevesc zelo veliko (tudi nekaj 10 tisoč na ha). Drevesca bujno rastejo in se borijo za svoj obstoj, uspe le redkim. Omejitveni dejavnik je svetloba. Ta faza traja od vznika do starosti okoli 35 let.
8 VEDUTA - Razgled obsega večji del Gorenjske, od Radovljice do Zaloga pri Komendi. Od leve proti desni so lepo vidne Karavanke (Stol, Begunjščica, Zelenica, Dobrča, pogorje Košute) in zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp (Tolsti vrh, Storžič, Cjanovca, Grintavec, Kočna, Kalški greben, Zvoh, Krvavec).
9 KRMIŠČE ZA DIVJAD - Divjad je sestavni del narave. Zaradi porušenega ravnovesja moramo ljudje - lovci skrbeti za divjad (tako z občasnim krmljenjem kot odstrelom). Na območju Rovnika živi srnjad, divji prašiči, lisice, divji zajci, krokarji, občasno ga obišče jelenjad, zelo redko tudi medved.
10 ČRNI GABER (Ostrya carpinifolia) je nizko drevo, ki ga najpogosteje najdemo na prisojnih in toplih legah. Les je svetel in trd.
11 VRH ROVNIKA (706 m) - Obiskovalci se lahko vpišete v vpisno knjigo in pozvonite na zvonček, ki prinaša srečo.
12 TOPLOLJUBNI GOZD - Termofilni oz. toploljubni gozd porašča večinoma južna, strma pobočja na slabših tleh, sestavljajo pa ga drevesne vrste, ki bolje prenašajo večjo osvetljenost in pomanjkanje vode; to so črni gaber, mokovec, mali jesen in druge.
13 GOZDNE VLAKE - Hodite po gozdni vlaki. Pot imenujemo vlaka zaradi njenega namena: po njej se vlači pa tudi vozi les iz gozda. Zavedati se moramo, da gozd poleg svoje ekološke vloge predstavlja tudi vir dohodka za lastnika. Zato spoštujmo tujo lastnino.
14 KRAŠKI SVET IN NAJDIŠČA FOSILOV - Rovnik je kraški osamelec, talna podlaga je apnenec. Najpogostejši kraški pojavi na tem območju so vrtače, jame in brezna. Na Rovniku in okolici lahko najdemo tudi minerale, predvsem kremene in kalcite, razne školjke, morske ježke, zobe morskih psov. Znano je nahajališče fosilov iz obdobja oligocena (pred 34 milijoni let), ki ga je leta 1990 odkril Luka Pisovec.
15 BIDOVČEVA LUKNJA - Naravna vrednota - dolžina 21 metrov. V Bidovčevi luknji prebiva jamski hrošček, ki ga je leta 1933 prvi opisal Egon Pretnar iz Trsta. Poimenoval ga je Anophtalmus Besnicus spec. Nova in je značilen le za to jamo, zato tudi nosi ime po Besnici.
16 PODSKOKARJEVA JAMA je dolga 8 metrov, odkrita leta 1927. Obe jami sta zavarovani kot jami državnega pomena. Na Rovniku in okolici je skritih še več podobnih jam in brezen – med bolj znanimi sta Jeralovo in Turkovo brezno.
17 HRAST GRADEN (Quercus petraea) je pogosta vrsta listavca v Sloveniji. Zraste od 20 do 40 m v višino. Od doba (Quercus robur) se loči po dolžini peclja listov in želoda. Gradnov les je izredno cenjen za izdelavo tramov, pohištva, parketa ter za izdelavo plovil in sodov.
18 VELIKI JESEN (Fraxinus excelsior) ima značilno pernato razporejene liste in trd les, ki se pogosto uporablja za izdelovanje športnih pripomočkov in ročajev za orodja. Ker je zelo elastičen in plastičen, se iz njega dobro izdeluje furnir.
19 PRAVI KOSTANJ (Castanea sativa) zelo dobro poznajo vsi ljubitelji njegovih plodov. Slastni kostanji ali maroni so skriti v ježicah, na katerih se lahko tudi zbodemo.
20 RDEČI BOR (Pinus sylvestris) je visoko iglasto drevo, ki lahko dočaka starost tudi do 600 let. Ime je dobil po rdečem lubju v zgornjem delu krošnje.
21 MACESEN (Larix decidua) je posebnež med iglavci, saj pozimi odvrže svoje iglice. Njegov les prijetno diši po smoli.
22 BUKOV DROGOVNJAK - Drogovnjak je razvojna faza gozda, ko je drevje staro med 35 in 60 let in ima v prsni višini premer med 20 in 30 cm (drogovi → drogovnjak). Drevje še ne dosega končne višine odraslega drevesa.
23 GORSKI JAVOR (Acer presudoplatanus) lahko doseže starost 500 let. Lubje se pri starih drevesih intenzivno lušči in odpada v obliki velikih ploščatih krp. Prepoznamo ga po značilnih dlanasto krpatih listih, ki so sestavljeni iz petih krp.
24 DREVO V ŠTEVILKAH - Na primeru bukve so na tabli v gozdu predstavljeni podatki o višini, premeru in volumnu drevesa.
25 SMEROKAZ - INFORMATIVNA TABLA SLAP ŠUM
26 INFORMATIVNA TABLA SLAP ŠUM
27 SLAP ŠUM je eden večjih potočnih drsečih slapov v Sloveniji.

Več informacij

Zavod za turizem Kranj

Glavni trg 2, 4000 Kranj
+386 (0)4 238 04 50
+386 (0)4 238 04 51

info@tourism-kranj.si

http://www.tourism-kranj.si/

Pomanjšaj
Povečaj
Prenos GPX podatkov